« Kaj pravijo kritiki o astrologiji? «

Tako kot znanost počiva tudi astrologija na deterministični domnevi, da vzrokom sledijo posledice. V astrologiji je »vzrok« horoskop, trenutni položaj nebesnih teles. »Posledica« je usoda osebe, na katero se horoskop nanaša. Neki astronom takole razlaga posledice takšnega determinističnega pogleda: Astrološke prerokbe dopuščajo obstoj dolgoročnega determinizma, ki predstavlja nezaslišano karikaturo znanstvenega. Recimo, da osemdesetletnemu človeku spodrsne na bananini lupini in se ubije. Ta dogodek in njegove vzroke je očitno lahko razložiti z zakonom mehanike. Tudi najbolj zagrizen determinist ne bi mogel trditi, da je bilo mogoče osemdeset let pred tem, tudi ko bi bile voljo vse informacije tega sveta, napovedati, da je bilo starcu v zarodku in lupini usojeno, da se bosta v prihodnosti srečala s takšnimi rezultati. Namesto tega rečemo, da je nesrečo zakrivilo naključje, saj je dogodku botrovalo neskončno veliko neodvisnih dogodkov. Vsako sekundo oblikuje naše vedenje toliko naključnih okoliščin, da ni mogoče take nesreče napovedati niti za minuto vnaprej. Zato je še bolj nenavadno pripisovati vzrok padca položaju nekih nebesnih teles osemdeset let poprej, ko se je ubogi mož komaj rodil.

Kako določa astrologija naravo vplivov, o katerih govori? Kateri zakon pojasnjuje ugoden vpliv Jupitra in neugoden vpliv Saturna? Zakaj je slabo, če sta v kvadratu, trigon pa je za prihodnost ugoden? Oba sta velikanski masi skalovja, ki ju obdajajo plini, telesi brez zavesti. Kako je mogoče upravičiti povezanost popolnoma imaginarnih oblik zodiakalnih vzorcev z domnevnim vplivom planetov na te znake in nasprotno? Astronomija že dolgo ve, da so planeti zelo oddaljeni celo od najbližjih ozvezdij in da je videti, kot da so »znotraj« ozvezdij, samo zaradi zavajajočih učinkov perspektive.

Zemeljski vzroki usode

Če si skušamo astrologijo ogledati znanstveno, se neprestano soočamo z zidom logičnih protislovjih. Astrologi niso sposobni razložiti, po kakšnem čudežu lahko zvezde ob rojstvu porazijo vso težo dednosti in družbenega okolja. Astrologija je bila namreč rojena v času, ko sta bila ta dejavnika neznana; ni se zmenila zanju in še danes se ne: Posebnosti človekovega zdravja ali osebnosti ne gre pripisovati njegovi genetski dediščini, njegovim kromosomom, grehom njegovih starih staršev, izobrazbi, ki jo je dobil ali družbenemu okolju, v katerem živi. Namesto tega je vse to zasluga znakov živalskega kroga in planetov, ki kakor sojenice, lebdeče okrog njegove zibelke, določajo njegovo usodo.

Odkritja psihoanalize pojasnjujejo nekatera od naših nezavednih dejanj, ki pogosto vladajo naši usodi. V preteklosti so ta dejanja pripisovali zvezdam, ker še ni bilo znano, da je njihov izvor globoko v človeku. Nemški pesnik Schiller pa je intuitivno pravilno zaslutil vzročno povezanost, kajti ena od njegovih oseb pravi: »Zvezde tvoje usode so v tvojem srcu!«

Nadaljnji primer napačne logike je v dejstvu, da bi se moral vpliv zvezd, če imajo zares karkoli opraviti s človekovo usodo, pokazati prej ob spočetju kot ob rojstvu - z učinkovanjem, recimo, na porazdelitev kromosomov v spolnih celicah staršev. Grška astrologija je začutila ta problem. Ptolomej je v »Tetrabiblosu« priznal, da bi bilo znatno primerneje risati horoskope za čas spočetja, toda zaradi težavnega določanja natančnega datuma tega ni mogel storiti. Nazadnje je uporabo natalnih horoskopov takole racionaliziral: »Ko je plod popoln, narava sproži porod, tako da se otrok rodi pod istim ozvezdjem, kot je vladalo v času spočetja« (III. knjiga, 1). Ta trditev je povsem neutemeljena in čeprav astrologi njene resničnosti niso nikoli dokazali, jih niti danes pretirano ne moti.

Problem, ki ga predstavljajo dvojčki, je še ena ovira za astrologijo. Dvojčka pogosto doleti ista usoda, toda kot je dokazal Dr Kallman s Psihiatričnega inštituta v New Yorku, se to zgodi samo, kadar se dvojčka razvijeta iz istega jajčeca, kar pomeni, da sta podvojena ista oseba. Kljub identičnemu rojstnemu datumu pa imajo dvojčki, spočeti, dveh ločenih jajčecih, tako različne kariere kot bratje in sestre, rojeni v presledku več let. Prav tako ni nikomur uspelo dokazati podobnosti v življenjih ljudi, rojenih na isti dan različnim staršem. Nekateri avtorji so skušali dokazati takšno povezavo; da bi opisal take ljudi, je švicarski astrolog K. E. Krafft skoval izraz »Dvojčki pod zvezdami«. Toda družbene razmere veliko bolje pojasnjujejo življenjsko pot kot zvezde. Od vseh dečkov, rojenih 17. maja 1917 popoldne, je samo eden postal predsednik ZDA.

Človek ima lastno voljo in usodo lahko usmerja

Kritiki poudarjajo, da ima človek lastno voljo in tako lahko sam usmerja svoje življenje in dogodke. O tem ali obstaja možnost se izogniti tega ali onega, moderna astrologija ne razmišlja. Moderni astrologi dajejo lahko nasvete in navedejo načine reševanja problemov, vendar je končna odločitev še vedno pri osebi ali bo nasvet upoštevala ali pa izbrala drugo pot. Vsekakor to vprašanje še ni rešeno in jo lahko imamo za bolj filozofsko vprašanje. Če vzamemo za primer to, da se na naše življenjske poti srečujejo z različnimi ljudmi, od katerih nekateri izrazito vplivajo na naše življenje in s tem bi npr. napredovali v družbi ali v poklicu, medtem ko nas druga poznanstva zavirajo ali celo ogrožajo naš družbeni ali celo poklicni status. Ali si človek nalašč izbere tako osebo? Od kod ve že od vsega začetka, da ga bo nekdo podpiral ali zaviral? Če pomislimo na dejstvo, da na začetku po navadi vemo relativno malo o novih znancih.

Kako pa je to v izjemnih situacijah?

Rojstvo pohabljenega otroka. Ali si je mater zavestno izbrala takega otroka? Ali smo namenoma potisnili na plin, da bi zadnji utrinek oranžne luči ujeli in se tako namenoma podali v smrtno nevarnost? Recimo, da usoda ne obstaja! Da imamo moč vse korake, vse uspehe, neuspehe in ljudje usmerjati, in določiti, kakšen bo končni izid? Saj to je konec koncev tisto - kar sodi k lastni volji! Določamo doživetja in dejanja tako kot smo si to sami zamislili in po naši volji! In potem? Ali ste kdaj pomislili, da bi bil lahko končni rezultat isti?

Oglejmo si igro usode na dveh resničnih dogodkih:

Primer 1: Pred leti se je moški srečal z dekletom, razumela sta se in vse je kazalo, da bosta ostala skupaj. Ko je prišlo poletje, je spoznal novo dekle in se v njo noro zaljubil. Prvo zapusti in se poroči z drugo - vrat na nos. Čez nekaj let zakon propade, kjer je njegova žena bila pogosto pijana in tako prispevala k temu, da je komunikacija med njima počasi izumrla. Ko je začela popivati, je spoznal, da je sicer ravnal tako kot je hotel, vendar napačno. Hotel je popraviti napako, se ločil in poiskal dekle, ki jo je pred leti zapustil. Po nekaj mesecih iskanja jo najde in se ji oprosti, misleč, da bo lahko sedaj svojo usodo popravil tako, da bo srečen. Njo je imel v spominih še vedno tako, kakor jo je zapustil. Vendar se je medtem njegovo prvo dekle iz mladosti spremenilo. Postala je pri 35 neznosna in kolerična. Njeni izpadi so bili tako hudi, da je obupal. In rezultat? Po dolgem razmišljanju je ugotovil, da sta bila obraza in značaja deklet drugačna, vendar bi bil končni rezultat isti - če bi ostal pri prvi, bi bil polom in pri drugi pa ravno tako.

Primer 2: Marta je v otroštvu doživela hud pretres, ko je izvedela, da ji mati ni znala povedati, kdo je njen pravi oče. Od tedaj je bila trdno prepričana, da če bo imela kdaj svoje otroke, naj bodo najbolj srečni na svet. Čeprav je bila nedostopna in vsa leta nosila v sebi sovraštvo, ki si jo sicer ni zavedala, je kmalu našla primernega moža in se oženila, ko je bila stara osemnajst. Oba sta nato končala študij ob delu in naročila otroka. Prvi otrok se je rodil mrtev. Vso ljubezen, ki je hotela posvečati otroku, ni mogla in tako zopet je doživela zlom. Čeprav je natančno vedela, kaj hoče in kakšno naj bi bilo njeno življenje, ji to ni uspelo .... Nekaj let kasneje se ji je rodil prvi otrok. Krasen fant, vzgajala ga je z veliko ljubezni, toliko, da ga je otroka skoraj zadušila. Njen sin, v šoli odličnjak, se je kmalu po svojem sedmem rojstnem dnevu ponesrečil - po več hudih operacij je postal invalid. Njeno življenje se tako še mnogo let nadaljuje ... Čeprav je Marta točno vedela kaj hoče, se je njeno življenje razvilo čisto drugače.

To sta bila dva primera, ki pa ponazarjata, da ne zadostuje le volja, le sanje in zamisli .... ampak več kot to! Morda je to za nekaterega sreča, za drugega pa dobra prilika, da se reši problemov in postane srečen. Vsi življenjski dogodki so del naše osebne zgodbe, in ne le zrcalo notranje sile. Če vzamemo za primer ponovno partnerstvo, bo človek, ki je imel nerešene probleme iz otroštva, toliko časa srečal take osebe in partnerje, ki ga bodo vedno znova z isto temo soočali, to bo trajalo toliko časa, dokler ne spozna in s pomočjo teh ljudi rešil nedavni problem. Tako kot v našem drugem primeru nesreče niso čisto naključne. Raziskave ljudeh, ki so bili vpleteni v množične nesreče, se je to jasno pokazalo. Usodo ustvarja človek sam, ne prihaja od zunaj. Iz prakse vam lahko zagotovim, da ni človeka na zemlji, pa naj se njegov svet še tako lesketa in si mislite "joj, kako mu je lepo", ki ne nosi v sebi neko breme in skrivnosti iz preteklosti.

Na koncu naj omenim še definicijo »usode« iz slovarja? Tam najdemo pod to besedo vrsto neprijetnih definicij: nesreča, katastrofa, zlo, prekletstvo, huda preizkušnja, stiska, sila, težave, tegobe, zoprnija, udarec usode, preizkušnja. Ali je potem takem pri nekaterih osebah že določen potek življenja tako, da nanj ni možno niti najmanj vplivati? Ali smo res tako mogočni, da lahko na vse življenjske dogodke vplivamo po lastni volji? Sploh pa, ali je možno, da lahko usmerimo nek potek ali dogodek v našo smer oziroma v našo prid? Ali ne bi postali s tem sebični? Kaj pa naši soljudi pri vsej tej sebičnosti in samo poveličanju?

Vplivi okolja & ljudi in način vzgoje

Velikokrat se zatakne tudi pri temah kot je genetika, vplivi okolja & ljudi in način vzgoje. Na tem področju je bilo izredno veliko raziskovano. Posebno na področju dvojčkov. Kjer smo že pri tej temi, naj povem še besedico o dednosti. Astrologi so odkrili, da je možno dednost odkriti na podlagi horoskopa - med starši in ožjem sorodstvu se podedujejo štiri točke. Navadno so to Sonce, luna, podznamenje, sredina neba in osebni planeti (Venera in Mars). Statistično zadeva še ni dokazana, vendar se o tem zadnje čase veliko govori. Potem takem bi se dalo astrološko morda nekega dne odkriti tudi očetovstvo?

Astrologija je fatalizem!

Fatalizem pomeni verovanje v neizbežnost usode ali vdanost v usodo. Nekateri trdijo, da je bodočnost in karakter do potankosti s horoskopom določeno in da na tem ni možno več vplivati. To je zmota, kajti astrologija odkriva le predispozicije, ne zna pa povedati, katere teh se uresničijo in katere ne. Sicer pa meni večina astrologov, da " dajejo zvezde le naklonjenost, vendar ne silijo."

Psihologija

Astrološka psihologija bi rada dala človeku več svobode, s tem da mu pokaže in daje zavest o podzavestnih in nepoznanih odvisnosti. S tem omogoča človeku se zavestno pripraviti in prilagoditi nekaterim težavam, ki je tako bolje rešuje. O tem se še danes filozofi in znanstveniki prepirajo.

Problem precesije - astrološki podatki so zastareli!

To je zelo pogost argument proti astrologiji. Če ste rojeni 30. marca, potem vam reče astrologija, da ste rojeni v znamenju ovna, kjer stoji vaše sonce astrološko gledano na približno 10 stopinj ovna - v resnici pa stoji sonce v ribah? Kaj zdaj? Ali astrologija laže? Mnogi so nato zmedeni ... Zmeda pride zaradi tega, ker sta obe izjavi zgoraj pravilni. Sonce stoji 30. marca v ovnu, ampak tudi v ribah. Podatki se nanašajo na dveh različnih sestav. Položaj je isti, če vaš prijatelj v Londonu reče, da je ura 10 popoldne, vi pa v Ljubljani, da je 11. Oba imata prav, ker se poslužujeta dveh sestav časa.

Ozvezdja so v bistvu sestavljena iz skupine fiksnih zvezd na nebu. Že od nekdaj se je človeštvo omislilo sile ozvezdja. Za Astrologe je določen trak na nebu pomemben, to je trak, ki se imenuje ekliptika (pomeni: ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca), torej cona 12 znamenj. V nasprotni smeri urnega kazalca najdemo na njem ovna, bika, dvojčka in tako dalje do ribi. Ker so ta znamenja neenakomerna razdeljena, se ponekod tudi delno prekrivajo. Tako ni močno točno povedati, kje se neko znamenje neha ali začne. V to cono so vrisali astronomi natančen krog, krog ekliptike, ki je podan z letno pot zemlje okoli sonca, oz. če gledamo zadevo iz zemlje, potem imamo občutek, da sonce in luna potujeta okoli zemlje. Krog ekliptike stoji točno nasproti nebu zvezdnih stalnic. Ta krog uporabljajo astronomi še danes za koordinatni sistem, kjer še danes opisujejo točno pozicijo neke zvezde z koordinatnimi podatki. Tako kot imamo na zemlji koordinatni sistem za določanje mest, potrebujemo zato dva podatka - širinsko stopnjo in dolžinsko stopnjo - tako tudi za zvezde, s katerimi lahko končno narišemo zvezdo v krog od ničelne točke (0°) proti urnem kazalcu merjeno seveda do 360°.

Ničelna točka na ekliptiki

Določitev te točke v koordinatnem krogu je v bistvu poljuben oz. stvar definicije. Na zemlji, pri geografskih koordinatah je ta točka določena nekje pri zvezdarni Greenwicha pri Londonu. Na ekliptiki se določi ničelno točko s pomladiščem (ekvinokcijem ali enakonočjem). To je točka, kjer se spomladi (20. ali 21. Marec) nahaja sonce pri enakonočju. Ta točka je matematično točno definirana s sečiščem zemeljske ekvatorske ravnine z ekliptiko (torej tiste ravnine, kjer poteka sonce). Ekvatorska ravnina je dana s pozicijo zemeljske osi v vesolju. Če bi bila denimo zemeljska os negibčna, bi bilo možno določati pomladišče kot stabilno. Žal pa ni tako, oglejmo si, zakaj ne!

Ko je astrologija cvetela v antiki (200 pr. kr. št. do 200 po kr. št), je bilo pomladišče na meji med ozvezdjem Ovnom in Ribam. Od te ničelne točke so tedaj razdelili krog na 12 enakih predelov po 30° in vsakega teh 30°-predelov so poimenovali po ozvezdjih (danes znamenja), ki so tedaj ležali na teh določenih točkah. Te 30°-predeli ekliptike od pomladišča naprej merjeno je treba ločiti od ne enakih ozvezdjih, ki jih ni moč točno ločevati. Kakor sem že omenila, zemeljska os v vesolji ni stabilna in tudi zemlja ni popolnoma okrogla, ampak je ob tečajih sploščena ali bolje rečeno stisnjena, zato ima žmulo na ekvatorju. Pod vplivom gravitacijske moči sonca in lune reagira zemlja kot vrtavka, čigava rotacija je uničena zardi zunanje moči in naredi precesijskega premika. To pomeni, da se sama vrti v krogu. Zemeljska os tako opisuje stožec okoli vezanega tečaja ekliptike. Ta obtok stožeca traja približno 26.000 let. Z premaknitev zemeljske osi se prestavite ekvatorsko ravnino in s tem sečiščem med ekvatorsko ravnino in ekliptiko - torej potuje pomladišče vzdolž kroga ekliptike in sicer nazaj v smer urnega kazalca, v astrologija pa nasproti zodiakalnih znamenj.

Čez 26.000 let bo potekalo pomladišče enkrat okoli cele ekliptike, torej čez vseh 12 znamenj. Torej potrebuje za eno znamenje 26000 deljeno z 12 ali 2160 let. Če je bilo pomladišče v antiki v ovnu na meji z ribe/oven in se pomika nazaj - bo danes - po 2 000 let- pomladišče na meji k vodnarjem in ribah in se pomika proti vodnarju. Kjer pa ta ozvezdja niso natančno ločena, se danes ne more določiti kdaj je bil ali bo prehod od rib v vodnarje, s katerim se začne tako imenovana obdobje vodnarja. Odvisno kako je kaj zarisano lahko predvidevamo, da bo prehod med 2100 in letom 2500.

Obe - astrologija in astronomija gradita koordinatni sistem na pomladišču - le da astrologi uporabljajo ekliptičen koordinatni sistem astronomi pa koordinatni sistem fiksnih zvezd. Kjer danes torej stoji na ekliptiki oven, se v ozadju vidi fiksno ozvezdje rib.

Pripomniti je treba na koncu še eno pomembno dejstvo. Namreč je danes veliko astroloških metod in vej, od katerih ima vsaka zase svoj dotočen sistem. Le politična astrologija uporablja danes realno stanje planetov, med tem ko uporablja horarna astrologija, astrologijo o vedi človeka ekliptičen sistem, ki je pri tolmačenju jasno pokazal, da daje boljše rezultate, zato se tudi tukaj ni dosti kaj spremenilo. Tudi indijska astrologija dela z novim stanjem. Ker pa uporabljajo številne šole indijske astrologije vsaka drugo ničelno točko, je danes ta veja izredno sporna. Moje dosedanje izkušnje z njo niso bile kaj prida, vsaj v Evropi ne. Morda pa bilo to v Indiji drugače?

Znanstveniki se ne bi vmešali

"Pri vseh metodah napovedovanja prihodnosti, razen pri astrologiji, je vedeževanje božansko razodetje, neke vrste razširitev človeškega uma. Astrologija pa se je odcepila od religioznega odnosa, ki jo je ustvaril, in se začela pretvarjati, da ne vedežuje, ampak prerokuje. Na ta način si je prilastila prestižno mesto med naravoslovnimi znanostmi." Ta definicija zgodovinarja Bouche-Leclerca kaže, kako nadležna in moteča mora biti astrologija za znanstvenika tega stoletja. Ko bi astrologija ostala vera vesoljskih harmonij, kot je bila na začetku, se znanstvenik, ki pozna meje svojih metod, se ne bi vmešavali v problem zunaj svojih pristojnosti. Vsak lahko svobodno verjame v katerokoli vero svoje izbire. Toda astrološka vera je prav posebne vrste. Je »vera. ki uporablja jezik znanosti, ki išče osnovo za svoja načela veri«. Ker uporablja astrologija jezik, ki si prizadeva biti znanstven, ker temeljijo njene prerokbe na natančnih izračunih astronomov in ker se ukvarja z empiričnimi objekti - nebesnimi telesi, je dolžnost znanosti, da preveri vrednost astroloških metod in njihovih rezultatov.