Kaj resnično veste o astrologiji?

Število obiskovalcev:





« Zgodovina astrologije « 

    25000 – 10000 pr. n. št. zareze na kosteh severnega jelena in mamutovih oklih označujejo lunine mene
    6000 pr. n. št. začetek opazovanja neba pri Sumercih
    3000 pr. n. št. astrološke prerokbe kralja Sargona
    2073 pr. n. št. Čun, prvi kitajski vladar, se žrtvuje »sedmim rektorjem« (planetom)
    1800 pr. n. št. gradnja megalitov Stonehenge v Angliji
    14. stoletje pr. n. št. veliki sumerski bogovi so mesečev bog Sin, sončni bog Šamaš in boginja Venere Ištar
    1375 pr. n. št. himna soncu faraona Ehnatona
    700 – 400 pr. n. št. Babilonci odkrijejo in opišejo zodiak
    6. stoletje  pr. n. št. Pitagorov nauk o harmoniji sfer (Samos, Grčija)
    5. stoletje pr. n. št. prva astrološka pravila pri Kaldejcih, zasnovana na kraljevem rojstvu
    409 pr. n. št. datum najstarejšega znanega babilonskega horoskopa
    331 pr. n. št. Aleksander Veliki osvoji Kaldejo
    280 pr. n. št. Berozus, marduški svečenik v Babilonu, izda Babiloniaco
    220 pr. n. št. Grk Karneades v imenu razuma kritizira astrologijo
    70 pr. n. št. prvi grški horoskopi, ki upoštevajo uro rojstva
    40 pr. n. št. Cicero izda delo O prerokovanju, v katerem pojasni osnovne znanstvene razloge proti astrologiji
    30 pr. n. št. astrolog Trasilij izdela horoskop za cesarja Avgusta. Nje­govi nasledniki ga posnemajo
    10 pr. n. št. Manilij izda Astronomicon, prvo grško delo o astrologiji
    140 pr. n. št. Ptolemej izda Tetrabiblos, najslavnejše delo o astrologiji
    4. stoletje pr. n. št. Sv. Avguštin v izpovedih kritizira astrologijo v imenu krščanske vere
    700 – 1200  islam reši pozabe starodavno astrološko tradicijo
    1400 – 1600 v azteški religiji v Mehiki velja Kvetzalkatl, pernata kača, za vladarja planeta Venere
    1543 po izidu Kopernikove "De revolutionibus orbium coelestium". zemlja ne velja več za središče vesolja
    1555 prva izdaja Nostradamusovih Prerokb (Lyon, Francija)
    1571 – 1630 življenjska doba Keplerja, ki je odkril zakone gibanja planetov in pripomogel k oblikovanju nove astrologije
    1450 – 1650 vrhunec astrologije: astrologijo so predavali na univerzah. Dostop to teh predavanju je bilo dovoljeno le 
      kraljem, papežem, škofom, plemičem in knezom
    1666 Colbert, minister Ludvika XIV., uradno obsodi astrologijo
      izženejo jo iz Akademije znanosti in s francoskih univerz zaradi šarlatanov in njihove zlorabe astrologije, 
      zaradi katere je prišla astrologija na slab glas
    1749-1832 življenjska doba pesnika Goetheja, zagovornika astrologije
    1835 v tem letu so astrologijo zadnjikrat predavali na nemški univerzi v Erlangnu
    1828 angleški astrolog Raphael izda Astrološki priročnik
    1898 Šved Svante Arrhenius, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko, se loti prve statistične raziskave o 
      vplivu lune na vreme in živa bitja
    konec 19. stoletja Villefranche, izdal 26 delno knjigo "Astrologia galica"
    1905 Nemec Brandler izda astrološki časopis in ustanovi prvo astrološko društvo. 
      sledijo mu še drugi Vollrath, Becker, Glahn, Klöcker, Ebertin, Koch, Schwikert, Weiss in Vehlow
    1920 obnovljeno zanimanje za horoskope. Veliki uspehi šarlatanov, ki jim pomaga razvoj komunikacijskih medijev
    1920 – 1940 statistična raziskava A. L. Čijevskega o vplivu sončnih peg na človeško življenje
    1922 memorandum doktorjev Faureja in Sardouja francoski akademiji znanosti o vplivu sončnih peg na 
      nenaden izbruh bolezni
    1938 izide Čas rojstva, E. Huntington.
    1939 – 1945 nacisti skušajo razlagati Nostradamusove prerokbe v svojo korist
    1941 Japonec Maki Takata prikaže vpliv neznanega sončnega žarka na limfno tekočino
    1948 Frank A. Brown odkrije skrivnostne eksogene ritme pri rastlinah in živalih
    1950 Giorgio Piccardi začne proučevati zvezo med vesoljem in kemijskimi poskusi
    1950 – 1955 strokovnjaki za statistiko dokazujejo lažnost horoskopov
    1957 umetni sateliti odkrijejo dotlej neznane medsebojne vplive med nebesnimi telesi sončnega sistema
    1960 prva raziskava, ki kažejo na zvezo med planeti in dednostjo
    1963 poročilo francoskega inštituta za javno mnenje poroča, da verjame 43 % prebivalstva v to, da je astrologija znanost
    1963 – 2000 zaman trud, astrologiji ostajajo še vedno vrata do univerz zaprtih. z drugimi znanostmi se iz znanstvenega vidika astrologije ne da dokazati
    konec 20. stoletja k ponovnem razcvetu astrologije prispevajo med drugim astrologi Heindl, Llewellyn, Swami Ramasharaka, Palmer, M.E. Jones, Grant Lewis in Miller
    21. stoletje izid raziskav slednjih oseb, ki dokažejo, da se izjave astrologov ne ujemajo: Bastedo, R.W. 1978; Culver & Ianna, 1988; Gauquelin, 1982, 1988; Hentschel, 1985; McGervey, 1977; Startup, M. 1984; Tyson, 1980, 1984; Van Rooij, 1993
    trenutno

    trud da bi astrologijo znanstveno dokazali, kar navadno poteka s pomočjo statistike, a vedno znova pokaže, da ta metoda ne daje zadovoljivih rezultatov v korist astrologije in raziskovanje o primernih metod, s katerimi bi lahko dokazovali astrologijo