Zgodovina astrologije

 

 

25000 – 10000 pr. n. št. zareze na kosteh severnega jelena in mamutovih oklih označujejo lunine mene
6000 pr. n. št. začetek opazovanja neba pri Sumercih
3000 pr. n. št. astrološke prerokbe kralja Sargona
2073 pr. n. št. Čun, prvi kitajski vladar, se žrtvuje »sedmim rektorjem« (planetom)
1800 pr. n. št. gradnja megalitov Stonehenge v Angliji
14. stoletje pr. n. št. veliki sumerski bogovi so mesečev bog Sin, sončni bog Šamaš in boginja Venere Ištar
1375 pr. n. št. himna soncu faraona Ehnatona
700 – 400 pr. n. št. Babilonci odkrijejo in opišejo zodiak
6. stoletje  pr. n. št. Pitagorov nauk o harmoniji sfer (Samos, Grčija)
5. stoletje pr. n. št. prva astrološka pravila pri Kaldejcih, zasnovana na kraljevem rojstvu
409 pr. n. št. datum najstarejšega znanega babilonskega horoskopa
331 pr. n. št. Aleksander Veliki osvoji Kaldejo
280 pr. n. št. Berozus, marduški svečenik v Babilonu, izda Babiloniaco
220 pr. n. št. Grk Karneades v imenu razuma kritizira astrologijo
70 pr. n. št. prvi grški horoskopi, ki upoštevajo uro rojstva
40 pr. n. št. Cicero izda delo O prerokovanju, v katerem pojasni osnovne znanstvene razloge proti astrologiji
30 pr. n. št. astrolog Trasilij izdela horoskop za cesarja Avgusta. Nje­govi nasledniki ga posnemajo
10 pr. n. št. Manilij izda Astronomicon, prvo grško delo o astrologiji
140 pr. n. št. Ptolemej izda Tetrabiblos, najslavnejše delo o astrologiji
4. stoletje pr. n. št. Sv. Avguštin v izpovedih kritizira astrologijo v imenu krščanske vere
700 – 1200  islam reši pozabe starodavno astrološko tradicijo
1400 – 1600 v azteški religiji v Mehiki velja Kvetzalkatl, pernata kača, za vladarja planeta Venere
1543 po izidu Kopernikove "De revolutionibus orbium coelestium". zemlja ne velja več za središče vesolja
1555 prva izdaja Nostradamusovih Prerokb (Lyon, Francija)
1571 – 1630 življenjska doba Keplerja, ki je odkril zakone gibanja planetov in pripomogel k oblikovanju nove astrologije
1450 – 1650 vrhunec astrologije: astrologijo so predavali na univerzah. Dostop to teh predavanju je bilo dovoljeno le 
  kraljem, papežem, škofom, plemičem in knezom
1666 Colbert, minister Ludvika XIV., uradno obsodi astrologijo
  izženejo jo iz Akademije znanosti in s francoskih univerz zaradi šarlatanov in njihove zlorabe astrologije, 
  zaradi katere je prišla astrologija na slab glas
1749-1832 življenjska doba pesnika Goetheja, zagovornika astrologije
1835 v tem letu so astrologijo zadnjikrat predavali na nemški univerzi v Erlangnu
1828 angleški astrolog Raphael izda Astrološki priročnik
1898 Šved Svante Arrhenius, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko, se loti prve statistične raziskave o 
  vplivu lune na vreme in živa bitja
konec 19. stoletja Villefranche, izdal 26 delno knjigo "Astrologia galica"
1905 Nemec Brandler izda astrološki časopis in ustanovi prvo astrološko društvo. 
  sledijo mu še drugi Vollrath, Becker, Glahn, Klöcker, Ebertin, Koch, Schwikert, Weiss in Vehlow
1920 obnovljeno zanimanje za horoskope. Veliki uspehi šarlatanov, ki jim pomaga razvoj komunikacijskih medijev
1920 – 1940 statistična raziskava A. L. Čijevskega o vplivu sončnih peg na človeško življenje
1922 memorandum doktorjev Faureja in Sardouja francoski akademiji znanosti o vplivu sončnih peg na 
  nenaden izbruh bolezni
1938 izide Čas rojstva, E. Huntington.
1939 – 1945 nacisti skušajo razlagati Nostradamusove prerokbe v svojo korist
1941 Japonec Maki Takata prikaže vpliv neznanega sončnega žarka na limfno tekočino
1948 Frank A. Brown odkrije skrivnostne eksogene ritme pri rastlinah in živalih
1950 Giorgio Piccardi začne proučevati zvezo med vesoljem in kemijskimi poskusi
1950 – 1955 strokovnjaki za statistiko dokazujejo lažnost horoskopov
1957 umetni sateliti odkrijejo dotlej neznane medsebojne vplive med nebesnimi telesi sončnega sistema
1960 prva raziskava, ki kažejo na zvezo med planeti in dednostjo
1963 poročilo francoskega inštituta za javno mnenje poroča, da verjame 43 % prebivalstva v to, da je astrologija znanost
1963 – 2000 zaman trud, astrologiji ostajajo še vedno vrata do univerz zaprtih. z drugimi znanostmi se iz znanstvenega vidika astrologije ne da dokazati
konec 20. stoletja k ponovnem razcvetu astrologije prispevajo med drugim astrologi Heindl, Llewellyn, Swami Ramasharaka, Palmer, M.E. Jones, Grant Lewis in Miller
21. stoletje izid raziskav slednjih oseb, ki dokažejo, da se izjave astrologov ne ujemajo: Bastedo, R.W. 1978; Culver & Ianna, 1988; Gauquelin, 1982, 1988; Hentschel, 1985; McGervey, 1977; Startup, M. 1984; Tyson, 1980, 1984; Van Rooij, 1993
trenutno

trud da bi astrologijo znanstveno dokazali, kar navadno poteka s pomočjo statistike, a vedno znova pokaže, da ta metoda ne daje zadovoljivih rezultatov v korist astrologije in raziskovanje o primernih metod, s katerimi bi lahko dokazovali astrologijo

 

Naslednja tema >>>  O poklicu astrolog

 

 

 

 

AVTORSKE PRAVICE ZA ASTRADAMUS

T.K. LJUBLJANA, SLOVENIJA

Spletna stran je optimirana za Interenet Explorer

Različica 5, DEC 2008-2009