|
25000 – 10000 pr. n.
št. |
zareze na kosteh
severnega jelena in mamutovih oklih označujejo lunine mene |
|
6000 pr. n. št. |
začetek opazovanja
neba pri Sumercih |
|
3000 pr. n. št. |
astrološke prerokbe
kralja Sargona |
|
2073 pr. n. št. |
Čun, prvi kitajski
vladar, se žrtvuje »sedmim rektorjem« (planetom) |
|
1800 pr. n. št. |
gradnja megalitov
Stonehenge v Angliji |
|
14. stoletje pr. n.
št. |
veliki sumerski bogovi
so mesečev bog Sin, sončni bog Šamaš in boginja Venere Ištar |
|
1375 pr. n. št. |
himna soncu faraona
Ehnatona |
|
700 – 400 pr. n. št. |
Babilonci odkrijejo in
opišejo zodiak |
|
6. stoletje pr. n.
št. |
Pitagorov nauk o
harmoniji sfer (Samos, Grčija) |
|
5. stoletje pr. n. št. |
prva astrološka
pravila pri Kaldejcih, zasnovana na kraljevem rojstvu |
|
409 pr. n. št. |
datum najstarejšega
znanega babilonskega horoskopa |
|
331 pr. n. št. |
Aleksander Veliki
osvoji Kaldejo |
|
280 pr. n. št. |
Berozus, marduški
svečenik v Babilonu, izda Babiloniaco |
|
220 pr. n. št. |
Grk Karneades v imenu
razuma kritizira astrologijo |
|
70 pr. n. št. |
prvi grški horoskopi,
ki upoštevajo uro rojstva |
|
40 pr. n. št. |
Cicero izda delo O
prerokovanju, v katerem pojasni osnovne znanstvene razloge proti
astrologiji |
|
30 pr. n. št. |
astrolog Trasilij
izdela horoskop za cesarja Avgusta. Njegovi nasledniki ga posnemajo |
|
10 pr. n. št. |
Manilij izda
Astronomicon, prvo grško delo o astrologiji |
|
140 pr. n. št. |
Ptolemej izda
Tetrabiblos, najslavnejše delo o astrologiji |
|
4. stoletje pr. n. št. |
Sv. Avguštin v
izpovedih kritizira astrologijo v imenu krščanske vere |
|
700 – 1200 |
islam reši pozabe
starodavno astrološko tradicijo |
|
1400 – 1600 |
v azteški religiji v
Mehiki velja Kvetzalkatl, pernata kača, za vladarja planeta Venere |
|
1543 |
po izidu Kopernikove
"De revolutionibus orbium coelestium". zemlja ne velja več za središče
vesolja |
|
1555 |
prva izdaja
Nostradamusovih Prerokb (Lyon, Francija) |
|
1571 – 1630 |
življenjska doba
Keplerja, ki je odkril zakone gibanja planetov in pripomogel k
oblikovanju nove astrologije |
|
1450 – 1650 |
vrhunec astrologije:
astrologijo so predavali na univerzah. Dostop to teh predavanju je bilo
dovoljeno le |
|
|
kraljem, papežem,
škofom, plemičem in knezom |
|
1666 |
Colbert, minister
Ludvika XIV., uradno obsodi astrologijo |
|
|
izženejo jo iz
Akademije znanosti in s francoskih univerz zaradi šarlatanov in njihove
zlorabe astrologije, |
|
|
zaradi katere je
prišla astrologija na slab glas |
|
1749-1832 |
življenjska doba
pesnika Goetheja, zagovornika astrologije |
|
1835 |
v tem letu so
astrologijo zadnjikrat predavali na nemški univerzi v Erlangnu |
|
1828 |
angleški astrolog
Raphael izda Astrološki priročnik |
|
1898 |
Šved Svante Arrhenius,
dobitnik Nobelove nagrade za fiziko, se loti prve statistične raziskave
o |
|
|
vplivu lune na vreme
in živa bitja |
|
konec 19. stoletja |
Villefranche, izdal 26
delno knjigo "Astrologia galica" |
|
1905 |
Nemec Brandler izda
astrološki časopis in ustanovi prvo astrološko društvo. |
|
|
sledijo mu še drugi
Vollrath, Becker, Glahn, Klöcker, Ebertin, Koch, Schwikert, Weiss in
Vehlow |
|
1920 |
obnovljeno zanimanje
za horoskope. Veliki uspehi šarlatanov, ki jim pomaga razvoj
komunikacijskih medijev |
|
1920 – 1940 |
statistična raziskava
A. L. Čijevskega o vplivu sončnih peg na človeško življenje |
|
1922 |
memorandum doktorjev
Faureja in Sardouja francoski akademiji znanosti o vplivu sončnih peg
na |
|
|
nenaden izbruh bolezni |
|
1938 |
izide Čas rojstva, E.
Huntington. |
|
1939 – 1945 |
nacisti skušajo
razlagati Nostradamusove prerokbe v svojo korist |
|
1941 |
Japonec Maki Takata
prikaže vpliv neznanega sončnega žarka na limfno tekočino |
|
1948 |
Frank A. Brown odkrije
skrivnostne eksogene ritme pri rastlinah in živalih |
|
1950 |
Giorgio Piccardi začne
proučevati zvezo med vesoljem in kemijskimi poskusi |
|
1950 – 1955 |
strokovnjaki za
statistiko dokazujejo lažnost horoskopov |
|
1957 |
umetni sateliti
odkrijejo dotlej neznane medsebojne vplive med nebesnimi telesi sončnega
sistema |
|
1960 |
prva raziskava, ki
kažejo na zvezo med planeti in dednostjo |
|
1963 |
poročilo francoskega
inštituta za javno mnenje poroča, da verjame 43 % prebivalstva v to, da
je astrologija znanost |
|
1963 – 2000 |
zaman trud,
astrologiji ostajajo še vedno vrata do univerz zaprtih. z drugimi
znanostmi se iz znanstvenega vidika astrologije ne da dokazati |
|
konec 20. stoletja |
k ponovnem razcvetu
astrologije prispevajo med drugim astrologi Heindl, Llewellyn, Swami
Ramasharaka, Palmer, M.E. Jones, Grant Lewis in Miller |
|
21. stoletje |
izid raziskav slednjih
oseb, ki dokažejo, da se izjave astrologov ne ujemajo: Bastedo, R.W.
1978; Culver & Ianna, 1988; Gauquelin, 1982, 1988; Hentschel, 1985; McGervey,
1977; Startup, M. 1984; Tyson, 1980, 1984; Van Rooij, 1993 |
|
trenutno |
trud da bi astrologijo znanstveno dokazali,
kar navadno poteka s pomočjo statistike, a vedno znova pokaže, da
ta metoda ne daje zadovoljivih rezultatov v korist astrologije in
raziskovanje o primernih metod, s katerimi bi lahko dokazovali
astrologijo |
