|
25000 – 10000 pr. n. št. |
zareze na kosteh severnega jelena in mamutovih oklih označujejo lunine mene |
|
6000 pr. n. št. |
začetek opazovanja neba pri Sumercih |
|
3000 pr. n. št. |
astrološke prerokbe kralja Sargona |
|
2073 pr. n. št. |
Čun, prvi kitajski vladar, se žrtvuje »sedmim rektorjem« (planetom) |
|
1800 pr. n. št. |
gradnja megalitov Stonehenge v Angliji |
|
14. stoletje pr. n. št. |
veliki sumerski bogovi so mesečev bog Sin, sončni bog Šamaš in boginja
Venere Ištar |
|
1375 pr. n. št. |
himna soncu faraona Ehnatona |
|
700 – 400 pr. n. št. |
Babilonci odkrijejo in opišejo zodiak |
|
6. stoletje pr. n. št. |
Pitagorov nauk o harmoniji sfer (Samos, Grčija) |
|
5. stoletje pr. n. št. |
prva astrološka pravila pri Kaldejcih, zasnovana na kraljevem rojstvu |
|
409 pr. n. št. |
datum najstarejšega znanega babilonskega horoskopa |
|
331 pr. n. št. |
Aleksander Veliki osvoji Kaldejo |
|
280 pr. n. št. |
Berozus, marduški svečenik v Babilonu, izda Babiloniaco |
|
220 pr. n. št. |
Grk Karneades v imenu razuma kritizira astrologijo |
|
70 pr. n. št. |
prvi grški horoskopi, ki upoštevajo uro rojstva |
|
40 pr. n. št. |
Cicero izda delo O prerokovanju, v katerem pojasni osnovne znanstvene
razloge proti astrologiji |
|
30 pr. n. št. |
astrolog Trasilij izdela horoskop za cesarja Avgusta. Njegovi nasledniki ga
posnemajo |
|
10 pr. n. št. |
Manilij izda Astronomicon, prvo grško delo o astrologiji |
|
140 pr. n. št. |
Ptolemej izda Tetrabiblos, najslavnejše delo o astrologiji |
|
4. stoletje pr. n. št. |
Sv. Avguštin v izpovedih kritizira astrologijo v imenu krščanske vere |
|
700 – 1200 |
islam reši pozabe starodavno astrološko tradicijo |
|
1400 – 1600 |
v azteški religiji v Mehiki velja Kvetzalkatl, pernata kača, za vladarja
planeta Venere |
|
1543 |
po izidu Kopernikove "De revolutionibus orbium coelestium". zemlja ne velja
več za središče vesolja |
|
1555 |
prva izdaja Nostradamusovih Prerokb (Lyon, Francija) |
|
1571 – 1630 |
življenjska doba Keplerja, ki je odkril zakone gibanja planetov in
pripomogel k oblikovanju nove astrologije |
|
1450 – 1650 |
vrhunec astrologije: astrologijo so predavali na univerzah. Dostop to teh
predavanju je bilo dovoljeno le |
| |
kraljem, papežem, škofom, plemičem in knezom |
|
1666 |
Colbert, minister Ludvika XIV., uradno obsodi astrologijo |
| |
izženejo jo iz Akademije znanosti in s francoskih univerz zaradi šarlatanov
in njihove zlorabe astrologije, |
| |
zaradi katere je prišla astrologija na slab glas |
|
1749-1832 |
življenjska doba pesnika Goetheja, zagovornika astrologije |
|
1835 |
v tem letu so astrologijo zadnjikrat predavali na nemški univerzi v Erlangnu |
|
1828 |
angleški astrolog Raphael izda Astrološki priročnik |
|
1898 |
Šved Svante Arrhenius, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko, se loti prve
statistične raziskave o |
| |
vplivu lune na vreme in živa bitja |
|
konec 19. stoletja |
Villefranche, izdal 26 delno knjigo "Astrologia galica" |
|
1905 |
Nemec Brandler izda astrološki časopis in ustanovi prvo astrološko društvo. |
| |
sledijo mu še drugi Vollrath, Becker, Glahn, Klöcker, Ebertin, Koch,
Schwikert, Weiss in Vehlow |
|
1920 |
obnovljeno zanimanje za horoskope. Veliki uspehi šarlatanov, ki jim pomaga
razvoj komunikacijskih medijev |
|
1920 – 1940 |
statistična raziskava A. L. Čijevskega o vplivu sončnih peg na človeško
življenje |
|
1922 |
memorandum doktorjev Faureja in Sardouja francoski akademiji znanosti o
vplivu sončnih peg na |
| |
nenaden izbruh bolezni |
|
1938 |
izide Čas rojstva, E. Huntington. |
|
1939 – 1945 |
nacisti skušajo razlagati Nostradamusove prerokbe v svojo korist |
|
1941 |
Japonec Maki Takata prikaže vpliv neznanega sončnega žarka na limfno
tekočino |
|
1948 |
Frank A. Brown odkrije skrivnostne eksogene ritme pri rastlinah in živalih |
|
1950 |
Giorgio Piccardi začne proučevati zvezo med vesoljem in kemijskimi poskusi |
|
1950 – 1955 |
strokovnjaki za statistiko dokazujejo lažnost horoskopov |
|
1957 |
umetni sateliti odkrijejo dotlej neznane medsebojne vplive med nebesnimi
telesi sončnega sistema |
|
1960 |
prva raziskava, ki kažejo na zvezo med planeti in dednostjo |
|
1963 |
poročilo francoskega inštituta za javno mnenje poroča, da verjame 43 %
prebivalstva v to, da je astrologija znanost |
|
1963 – 2000 |
zaman trud, astrologiji ostajajo še vedno vrata do univerz zaprtih. z
drugimi znanostmi se iz znanstvenega vidika astrologije ne da dokazati |
|
konec 20. stoletja |
k ponovnem razcvetu astrologije prispevajo med drugim astrologi Heindl,
Llewellyn, Swami Ramasharaka, Palmer, M.E. Jones, Grant Lewis in Miller |
|
21. stoletje |
izid raziskav slednjih oseb, ki dokažejo, da se izjave astrologov ne
ujemajo: Bastedo, R.W. 1978; Culver & Ianna, 1988; Gauquelin, 1982, 1988;
Hentschel, 1985; McGervey, 1977; Startup, M. 1984; Tyson, 1980, 1984; Van
Rooij, 1993 |
|
trenutno |
trud da bi astrologijo znanstveno
dokazali, kar navadno poteka s pomočjo statistike, a vedno znova pokaže, da
ta metoda ne daje zadovoljivih rezultatov v korist astrologije in
raziskovanje o primernih metod, s katerimi bi lahko dokazovali astrologijo |
